Prireditelj je Salzburški aeroklub, sekcija modelarji, ki ima svoje letališče kakih 10km izven mesta ob avtocesti proti Linzu in Dunaju.
Tekmovanje je zelo staro, saj je bila tole že 49. tekma v natančnem akrobatskem letenju. Prva se je odvila leta 1964, zmagovalci pa so napisani na velikem prehodnem pokalu.
Letos je bil razpis za maksimalno 40 pilotov, prijav je bilo precej več. Na koncu pred tekmo je ostalo 39 tekmovalcev, vendar dva Čeha potem nista dopotovala, verjetno zaradi slabe vremenske prognoze.
Glede na to, da je ta tekma vedno zelo dobro zasedena z vrhunskimi tekmovalci, je bilo tudi tokrat pričakovati podobno, saj se je sezona po evropskem prvenstvu v Lichtensteinu nagnila proti koncu. Hkrati je bilo pričakovati tudi vrhunsko letenje.
Na tekmi so bili tako 4 finalisti z EP, aktualni evropski mladinski prvak in tretjeuvrščeni ter še nekaj polfinalistov in reprezentantov iz Italije, San Marina, Nemčije, Ukrajine, Češke in Švice. Tu je bilo tudi nekaj Madžarov, ki hitro napredujejo v širjenju te discipline doma.

Zavedajoč se pomembnosti treninga na kraju samem je Alan krenil na pot že v četrtek popoldne, najprej do Beljaka in nato skupaj z Gernotom še isti večer mimo Salzburga do Kraiwiesna. Midva s Timotejem sva krenila na pot v petek zjutraj ob 6.15 in se takoj po prihodu vpisala na seznam za trening, ki pa je bil že zelo dolg in čakalo se je na start več kot dve uri. Ta dan je bilo vreme oblačno in hladno, bilo je tudi kar nekaj čelnega vetra poševno z leve. Veter skorajda ni menjal smeri in vsaj to je bilo dobro.
Alan je uspel narediti 5 ali 6 letov, Timotej tri.
Pozno popoldne se je izvedla prijava in vleklo startne številke. Timotej je dobil dobro številko 12, Alanu pa Fortuna ni bila naklonjena, izvlekel je namreč 1, ki je najbolj neugodna, neugodne so tudi številke tja do 5-6.

Kot že rečeno, je imel številko ena Alan. Točno ob 8h je Lucas Dietrich naredil kalibracijski let, in sicer v zmernem vetru,ki je pihal s čelne leve smeri pod kotom kakih 30 stopinj na pisto. Šlo mu je zelo dobro. Po kakih 5 minutah je bil na vrsti Alan kot prvi v konkurenci. Kot nalašč se je veter bistveno okrepil in Alan se je z lahim modelom boril izpeljati kar najbolje.
Ker treninga v takih razmerah praktično ni imel, je bilo ogromno dela s popravljanjem, da je lahko sploh ohranjal linijo. Prvih nekaj tekmovalcev je kot običajno tistih, po katerih sodniki jemljejo kriterij in so vedno ocenjeni nekoliko z rezervo, kar je normalno.
Potem je sledila še napaka na figuri negativnega premeta, ko je Alanu veter preobrnil model potem, ko je poskušal premet narediti, kot predpisano, iz huveringa okrog težišča. Rezultat je bil temu primerno slab!
Kot 12. je bil na vrsti Timotej. Veter se je medtem nekoliko umiril. Timotej je ob odlični Alanovi asistenci letel konstantno dobro in brez večjih napak in dosegel povprečno 427 točk oziroma 1286 točk v seštevku.
Potem smo mirno opazovali konkurenco in predvsem glavne kandidate za vrh. Seveda so bili to že znani Gernot Bruckmann, Gerhard Mayr, Marcus Zeiner, Hannes Schenk, Sandro Matti, Christian Nicklass, Helmut Danksagmueller.....in pa seveda mladinski evropski prvak in 18-touvrščeni z EP Jan Votava.
Zlasti slednji je navdušil s svojim odličnim letenjem in se vmešal celo v boj za prvih pet pozicij. Fant je resnično izreden talent in je zelo delaven. Prava prihodnost češkega in evropskega letenja! Zjutraj je treniral, še preden smo mi vstali ob 6,30h
Vreme med samo tekmo pa je bilo zgodba zase in je bistveno vplivalo na dosežene rezultate zlasti v srednjem kakovostnem razredu.
Tako so se spremembe vremena zgodile natančno 8x. Tolikokrat se je tudi vsul dež in dvakrat celo zelo močni nalivi. Dvakrat ali trikrat so bili ujeti v njih nastopajoči piloti in predvsem sodniki, ki jih je preko celega dneva pošteno pralo in so bili na hudem udaru. Kljub vsemu so vztrajali in za to jim je treba resnično izreči vso pohvalo. Vsi so se trudili, da bi tekmo izvedli kompletno z vsemi predvidenimi turnusi.

V ospredju smo gledali hud boj za zmago na tej tekmi med Gernotom Bruckmanom in Gerhardom Mayerjem, za njima pa je bil dokaj tesno Marcus Zeiner. Ostali so zaostajali nekoliko več. Se je pa tudi med slednjimi vnel ogorčen boj za 4. mesto. Zlasti je bilo lepo videti našega prijatelja Hannesa Schencka, ki je ponovno dokazal svojo vrednost.

Drugi turnus se je začel od številke 13 naprej, kar je pomenilo, da bosta naša dva pilota nastopila pozno popoldne, najprej Alan in nato kot zadnji Timotej.
Zaskrbljeno smo opazovali prehode front in se spraševali, na kakšno vreme bosta naletela onadva. Vedno, ko so se približali nevihtni oblaki, je najprej začelo močno in zoprno pihati, se potem ohladilo in kljub bundam na sebi smo se morali ogreti pri pliskem šotornem gorilcu v pripravljenem šotoru za pilote. K sreči je organizator poskrbel za vse!
Boj za najvišja mesta se je razplamtel in skoraj vsi tekmovalci so dosegali višje rezultate. Odlično so svoje delo opravili najboljši in to še posebej velja za najmlajšega Votavo, ki se je premaknil višje po lestvici.
Ko pa je prišel na vrsto Alan okrog 17,30, pa je imel ponovno smolo z vremenom. Ni se sicer še ulilo (se pa je neposredno po njegovem nastopu), je pa močno in zoprno ter hladno zapihalo. Že drugič ta dan!
Alan se je tokrat boril kot lev in močneje in hitreje poganjal model po vetrovnem nebu. Uspelo mu je veliko bolje obvladati neugodne razmere in si priboriti povprečno 427 točk  oziroma v seštevku rezultat 1282 točk. Vsi trije smo si oddahnili! Vendarle vsaj približno dober rezultat! V danih razmerah seveda!
Nenehno smo pogledovali v daljavo in s strahom opazovali novo prihajajočo nevihto. Ko so črni oblaki prekrili nebo in se je veter vidno okrepil, pa dežja vendarle ni bilo. Nismo bili edini zaskrbljeni, tu so bili še Votava, pa Sandro Matti, ki so bili prav tako na vrsti tik pred Timotejem. Ko smo si že oddahnili kako minuto pred nastopom in odlepili zaščitni trak s hladilne odprtine za krmilnik ter odstranili dežno zaščito z oddajnika, pa je že po pol minute začelo deževati. Hitro smo morali vse ponovno namestiti in potem takoj na štart. Žal pa je bila dežna zaščita pretesna in je ovirala Timoteja pri vodenju, kar se je kazalo tudi na rezultatih, ki so bili sicer O.K., lahko pa bi bili boljši. Ko je pri negativnem premetu prišlo do nekontroliranega zvračanja modela, enako kot pri Alanu v prvo, je bilo jasno, da z dobrim rezultatom tokrat ne bo nič. Kljub vsemu je ta na koncu štel 410 točk. Če bi ne bilo te napake, bi prejel nekje 25-28 točk več.

Boj med Gernotom in Gerhardom je bil oster. Kljub dvema osvojenima točkama več je Gernot po sodniški izravnavi (TBL) rahlo zaostal. Jasno je bilo, da bo treji in morda finalni turnus odločil zmagovalca!
Timotej je vsled slabšega drugega rezultata padel za 4. mesta, Alan se je povzpel za dve.
Tudi mi smo upali na izboljšavo v tretjem turnusu, še zlasti Alan, ki bi potreboval nek soliden rezultat.

V nasprotju z napovedmi nas je zjutraj pozdravilo lepo sončno vreme brez megle. Upali smo na najboljše, kajti smole je bilo res že dovolj!

Tudi tokrat nas je zjutraj s treningom težkega F15 programa zbudil Jan, ki je prav tako ob polsedmih že pridno treniral.

Začelo se je s številko 25 proti koncu in nato z enko naprej. Naša dva fanta sta v mirnejšem ozračju in stabilnih razmerah odletela veliko bolje in naredila dober rezultat. Timotej je prišel do 444 točk in Alan do 443. Na koncu po izravnavi je to pomenilo izgboljšanje uvrstitev. V ospredju se je bil boj za zmago in pa za prvih osem mest, ki so vodila v finalni turnus in s tem možnost za izboljšanje rezultata. Gernot je odletel sijajno in naredil 511 točk, Gerhard 498. Vendar s tem tekma še ni bila odločena. Po izravnavi je bila prednost vendarle majhna.
Jan Votava je odletel odlično in napovedal boj za 4. mesto, Toda tja so želeli tudi ostali najboljši.

Gernot je imel po TBL izravnavi vsega 0,8 točke prednosti pred finalom!
Zeiner je za zmago preveč zaostajal.
Jan Votava se je s sijajnima drugim in tretjim letom prebil na 4. mesto, tesno pa so mu sledili ostali pretendenti za finale. Med njimi je bilo vsega 5 točk razlike!
Pričakovati je bilo sijajno finale in tako je tudi bilo!

V finalu smo po pričakovanju gledali same odlične nastope!
Prvi je bil na vrsti kar Gernot Bruckmann in odletel sijajno!
Odlično je odletel tudi mladi Votava. Vsi ostali so si bili precej podobni in razlike od četrtega mesta navzdol so bile majhne.

Uro kasneje je sledila razglasitev rezultatov in podelitev nagrad!

1. Gernot Bruckmann
2. Gerhard Mayr
3.Marcus Zeiner
4.Jan Votava
5. Hannes Schenck
-----------------------------------
17. Timotej
20. Alan Goljevšček

Videli smo marsikaj novega in zasledili nekatere trende.






MODELI:

Delež dvokrilnih modelov se povečuje in na tejle tekmi jih je bilo skoraj polovica. Največ je bilo dragih vrhunskih modelov firme OXAi, in sicer CITRIN-ov od Mattov, Bil je tudi en Amethist , pa en Accuracy od Narukeja. Bila je tudi ena HeraS od Sebarta.
Veliko je bilo tudi Bruckmannovih Sensation-ov, pa dva privatna projekta od Schenka in Maurerja. Bil je tudi en Gernotov Evolaris.
Paleta enokrilnih modelov je bila pisana. Videli smo cenovno ugodne EPISODE od BJ-Crafta, že znane Deep space in Andastre, privatni projekt Avalanche, Sebartov najnovejši prototip PrometheuS, Gaudiusa, 2 Galaxija, pa ukrajinski projekti Europa Pro ter Enjoy. Med privatne projekte pa lahko štejemo tudi Buldoga. Bil je tu tudi en Wind Pro od Sebarta. Presenetljivo ni bilo nobenega Mythosa.

POGONI: Contra drive sistemi od Brennerja so se zaradi svoje vzdržljivosti in razmeroma enostavnega vzdrževanja močno razširili in zavzemajo že skoraj polovico. Večina je opremljena z Mejzlik propelerskimi seti. Uporabljajo jih tako na dvokrilcih kot tudi na enokrilcih. Preostali sistemi so že znani Hackerjev C50Acro, ki pa jih tokrat ni bilo veliko. Nadomestili so jih ali Q80-13/14XS ali pa Plettenbergovi motorji Advance. Axija sem opazil enega samega.
Propelerji so v uporabi različni, razen enega pa so bili vsi modeli opremljeni s karbonskimi od Mejzlika, PT modela in čedalje več Falcona. Pri klasičnih pogonih je vse večja uporaba trokrakih propelerjev znamk Mejzlik, PT model, Falcon in Ulsamer.

VODENJE: Opazil sem eno Graupner napravo, eno Multiplex napravo, vse več je Jetijevih DC16, vse ostalo FUTABA od FG8 naprej.

Lani nismo bili v tujini in reči moram, da se je v dveh letih marsikaj spremenilo!
Trend proti dvokrilcem je v močnem porastu, prav tako uporaba Contra drive sistemov in trokrakih propelerjev na klasičnih pogonih.
Klasičen pogon in trokraki Mejzlik propeler ima tudi najnovejši evropski prvak Stefan Kaiser, pa Sandro Matti in še mnogi drugi.
In kakšen izgleda dvoboj dvokrilca proti enokrilcu?
V mirnem vremenu enokrilec počasi a zanesljivo ta dvoboj izgublja, v slabem in zelo vetrovnem vremenu pa še vedno pokaže večjo stabilnost in je še vedno konkurenčen. Na velika tekmovanja bi torej vsak pilot, ki mu je do odlične uvrstitve, moral vzeti po enega od njiju. Vrsta pogona se mi ni zdela odločujoča, tu gre bolj za pilotove občutke in stil letenja.

Komentarje lahko objavljalo le registrirani uporabniki.
Če ste že registrirani, se prijavite levo zgoraj.

Če še niste registrirani, opravite hitro registracijo »

Komentiraj: