Letališčee poznamo že od lani. Nahaja se precej na samem, vendar je zadaj v bližini avtocesta Salzburg-Dunaj, spredaj pa grič z dvema kmetijama in golf klubom.

Svojo udeležbo na tej tradicionalni tekmi  so prijavili sledeči tekmovalci (glej sliko)

Žal so potem na tekmi manjkali mnogi, med njimi tudi odlični Silvestri.

Na pot smo krenili v petek, vsak s svojega konca. Midva s Timotejem sva s seboj vzela še mladega in zelo obetavnega Nika Oblaka s Primorske. Takoj po prihodu (ob 10h) smo najprej postavili paviljone in se nato vpisali na seznam trenirajočih, ki je bil vseskozi osvežen. Takoj ko si pristal, si se ponovno vpisal in čakal na vrsto. Timotej je opravil 4 lete, Alan 3. Šlo je kar dobro in z zaupanjem smo zrli na sobotni del tekme. Alanu se je zgodila pri drugem letu nevšečnost, ko je nehote nastavil praznenje namesto polnenje in odšel letet z enim praznim akujem. Po hitrem pristanku smo izmerili napetosti in se držali za glavo, ko smo izmerili napetost na enem Gens Ace akuju samo 14,46V. Vendar aku ni bil napihnjen in takoj smo ga napolnili s tokom 10A. Neverjetno, toda resnično! Celice so bile po polnjenju in tudi po poletu kasneje usklajene do 2/1000V enako! To je bil za celice nehoten hardtest!!! GensAce se je resnično izkazal in naredil sijajne akuje! Seveda pa bo čas in prihodnji cikli pokazali, ali in v kakšni meri je nizko praznenje škodilo kondiciji akumulatorja.
Vsekakor zaenkrat aku dela kot nov.

Klicatelj za Timoteja je bil Alan, za Alana pa njegov lanskoletni pomočnik Hoffmaier, jaz pa sem skrbel za polnenje pri naju in ostalo tehniko ter čekiranje vsakih akujev pred startom na tekmi.
Zvečer je bila uradna prijava, odvzem licenc in žrebanje štartnih številk.
Želeli smo si številke med 5 in 12, ker je zelo pomembno začeti tekmo v še mirnem jutranjem ozračju, še pred vetrom in termiko, in neverjetno: Alan je dobil številko 6, Timotej pa številko 10. Super!
Z upanjem in zaupanjem smo kasneje lahko šli mirno na počitek.

Zjutraj se je začelo s kalibracijskim letom za sodnike ob 8. uri.
Omenim naj še, da so na tekmi sodili zelo eminentni sodniki, ki so sodili tudi na pravkar končanem EP v Franciji, iz Nemčije, Francije, Avstrije, Švice in Italije. Sama znana internacionalna imena kot so Peter Uhlig, Piere Pignot, Norbert Polachek......
Kalibracijski let opravi vedno zadnji oziroma zadnja dva pilota z najvišjo štartno številko.
Zanimivo je bilo že na začetku in vneto smo na ekranu spremljali, kako padajo ocene!

Alan je bil v prvo kmalu na vrsti in naredil zelo dober let, a žal točke niso bile čisto v skladu z njim! A to smo pričakovali, saj sodniki začnejo z dokaj visokim kriterijem sojenja, da imajo potem rezervo za najboljše. Kljub temu je Alan prejel zelo dobrih 1350 točk, kar je bistveno več kot v San Marinu. A to za končno oceno ni pomenilo veliko, saj se procenti računajo glede na najboljši rezultat, kasneje pa vse skupaj preračuna še famozni program za sodniškjo izravnavo, imenovan TBL.
Timotej je v svojem prvem letu začel zelo dobro, nato pa imel težave v drugem delu svedra, ko je naredil napako pri komandi. Kljub temu je nekako uspel model spraviti v kovit  in izvleči veljavne ocene 4, 5 in 5.
Tu je šlo po zlu (če vzamemo izhodišče 7), kakih 30 točk. Vendar je bilo potem nadaljevanje zelo solidno in na koncu smo se vseeno veselili 1225-tih točk. Za začetek in glede na pričakovanja torej kljub smoli zelo solidno! Kasneje se je izkazalo da sta rezultata zadostovala za 12 in 21 mesto, s čimer smo bili zelo zadovoljni.
Favorizirani tekmovalci, ki so bili v TopTen na EP (Mayr, Zeiner ,Trumpp,), so leteli zelo zanesljivo in dobivali izjemno visoke ocene. V boj za stopničke se je vmešal še odlični Gernot Bruckmann, ki je bil po prvem turnusu celo drugi, ter še Schenk in Danksagmueller. Tu so bili še odlični mladinec, Švicar Matti, nemški reprezentant Niklass, bivši nemški reprezentant Ulsamer, vse boljši Nemec Maendel......

Drugi turnus se je začel po  kosilu okoli druge ure popoldne, in sicer s številko 10, Torej ga je odprl ravno Timotej. Letel je nekoliko večje okno, ker mu takšen način leži, in nekoliko večjo oddaljenost. Letel je zbrano in mirno ter potrpežljivo. Začele so padati tudi osmice in celo devetica. Tokrat je uspel tudi sveder s povprečno oceno 7, nadaljevanje pa je uspelo še bolje. Na koncu se je izpisal na ekranu rezultat 1316 točk. Sijajno!
Alan se je odločil drugi turnus odleteti počasi, na majhno in blizu, pač po vzoru na Mayrja in še nekatere najboljše, ki so za tak stil dobivali 9 in celo 10.
A žal je bil za praktično enak način letenja kaznovan z odtegljajem 1 točke pri vsaki figuri! Ko je po svedru odšel na predpisanih 150m, so se dobre ocene vrnile in na koncu je bil rezultat enak kot v prvo, namreč 1350 točk. Lahko rečem, da smo bili nezadovoljni in razočarani! A tako pač je; Če imaš pravo reputacijo in pravi priimek, si pač lahko privoščiš več od ostalih.....
Mayr je prejel v tem turnusu izjemno visoke ocene in s tem naredil dovolj razlike in bil že pred 3. turnusom zmagovalec.
Se je pa v ozadju bil boj za stopničke med Bruckmanom, Trumppom in Zeinerjem. Trumpp je v drugo dobil izjemno visoke ocene, prav tako Zeiner in oba sta izrinila Gernota na 4. mesto.
Na koncu je po izračunih boljšega od obeh turnusov Alan pristal na 12., Timotej pa na 18. mestu. Vsekakor odlične uvrstitve!
Alan je bil v  šopu 3. tekmovalcev, katerih rezultat se je razlikoval samo v nekaj stotinkah točke! Tu bo torej odločal tretji turnus!
Timotej je imel nekaj več točk prednosti, vendar bi moral za ohranitev tega mesta narediti podoben rezultat kot v drugo.

Tretji turnus se je začel v nedeljo zjutraj ob 9. uri s štartno številko 19. To je pomenilo, da bosta naša pilota nastopila nekoliko kasneje, okrog poldvanajste ure. Nivo ocen je bil podoben kot v včerajšnjem drugem turnusu. Tudi tokrat so tisti najboljši leteli zelo blizu in počasi in naredili povečini malce slabši rezultat. Razmerje moči se ni bistveno spremenilo in šlo je predvsem za ohranitev doseženega.

Alan je tokrat letel na predpisani oddaljenosti 150m, lepo mehko in s konstantno hitrostjo. A žal je bilo vse skupaj podobno kot v drugo in ugotovitev, da ga preprosto ne spustijo zraven, je ostala. Kljub temu je dosegel 1355 točk in se uvrstil na končno 13. mesto, torej točno v sredino nastopajočih.

Kmalu za njim je bil na vrsti tudi Timotej. Peljal je zanesljivo, na veliko in malce dlje, tam na meji kakih 170m. Pri svedru je imel nato nekoliko slabši vhod in nato ustavljanje po koncu drugega dela svedra, kar je pomenilo ocene 5, 6, 6 in izgubo kakih 15 točk. Nadaljevanje je bilo potem suvereno in natančno. Končni seštevek je bil 1295 točk, kar je zadostovalo za ohranitev 18. mesta tudi kasneje po TBL izravnavi.

Mayr je dobil tokrat malce nižje ocene, kar je pomenilo manjšo razliko za ostale. Zelo dobro sta se ponovno odrezala Zeiner in Trumpp in ohranila prednost pred Bruckmannom, ki bi moral vsaj po naši presoji biti vsaj tretji.

 

 

 

1. Gerhard Mayr

2. Markus Zeiner

3. Robin Trumpp

4. Gernot Bruckman

5. Helmut Danksagmueller

6. Hanes Schenk

----------------------------------

13. Alan Goljevšček

18. Timotej Mencin

MODELI: Tudi tokrat je bila zastopana pisana paleta modelov, kot proizvajalec pa je prednjačil OXAI s svojimi Venturo (1x), Citrinom (1x), Axiome (2x) in Berillom (1x), ter Sebart z Windom (3x) in Mhytosom (1x). Zanimivo, da tokrat ni bilo nobenega Miss-winda. Nemški tekmovalci so uporabljali model OPIUM (2x) nemške firme DELRO ter privatni projekt, model LIMITED (2x). Tu sta bila tudi dva dvokrilna modela SENSATION firme Modellbau Bruckman in pa dve ANDASTRI. Nadalje je bil tu tudi model BRAVO, pa še en privatni projekt, imenovan P4, ter končno še naša dva BULDOGA.

 

POGON:  trend uporabe koaksialcev se nadaljuje in tudi tu jih je bilo videti kar nekaj. Dva sta bila od E-faktorja in dva od Brennerja, vsi v kombinaciji s Hackerjevim motorjem C50. Nekaj je bilo Hackerjevih C50 z reduktorjem, nekaj Q80, pa AXI (5x), Plettenberg Advance 3x, pa Dualsky XM 6355.

PROPELERJI: Povečini od Pt modela 21x13WE na Hackerjih Q80, na AXI-jih pa je v porastu trend na propelerje Mejzlik 20,5x12WE, ki omogočajo zelo dobro zaviranje v padanju. Opazil sem še Xoar 21x13, pa MAG trikraki 21x15, pa VARIOPROP 19,9 trikraki. Nekaj je bilo  še AXI 20x13 in pa Ulsamer trikraki 20x13, ki prav tako zelo dobro zavira.

VODENJE: Opazil sem 1x Graupner Hott MC32(Stefan Maendel), enkrat Multiplex ROYAL PRO 16 M-link, enkrat Jeti DC-16 (Bruckmann), vse ostalo pa Futaba, povečini najnovejše MZ18, nekaj preostalih pa T10, T12 in MZ14.

AKUMULATORJI: Zastopana je bila cela vrsta različnih proizvajalcev. Največ je bilo Topfuell-Hacker 4500, veliko tudi Dymond akujev pa Lemonov, Bili so tudi Turnigy in Eni strašno napihnjeni Rhino 4900, ki pa jih je lastnik še kar uporabljal. Gens Ace smo imeli samo mi in glede na poseben dogodek so se nam še bolj priljubili. Lahko mirno zatrdim, da je tole najboljši akumulator, kar sem jih testiral. Polno kapaciteto in 21V drži še tudi naslednji dan! Upajmo, da Gens Ace nekoč naredi še kak lažji akumulator za naš namen, potem bo THE WINNER!

Veseli smo, da smo dobili tudi drugega pilota, ki je voljan in sposoben nastopiti na tako velikem in zahtevnem tekmovanju. Lahko rečem, da je bil to kar velik in zahteven projekt, ki  je zahteval kar precej časa. Priprave so vzele kak mesec treninga. Timotej je v tem času naredil kakih 100 pripravljalnih letov. Vmes je bil še kakih 10 dni odsoten, tako da je bilo treba izgubljeno nadoknaditi z jutranjimi trening leti.
Pripomniti je treba še, da vse to ni bilo dovolj in da ni bilo potrebnega finega piljenja posameznih detajlov, ki so izrednega pomena za doseganje boljših rezultatov. Tako smo skupaj z Alanom imeli tudi dva skupna treninga, enega na Lijaku in enega v Vipavi, na katerih smo določene stvari postavili tako, kot je potrebno, da bi program zgledal kar najbolje in bi Timoteju odgovarjal.
Ni pa bilov tem času vse brez pripetljajev. Tako so določene stvari na modelu odpovedovale (servi za smer in višino), prišlo je ob treningu v močnem bočnem vetru do zdrsov s piste v "pasje luknje" in loma obeh mizic podvozja. Poleg tega se je testiralo veliko tudi nov pogon (Hacker Q60) in pa opravljalo fine nastavitve.
Tudi Alan se je letos malce bolj ukvarjal s tem in predvsem manj letel, saj je imel mnogo drugih obveznosti. Kljub temu stalno napreduje korak za korakom. Njegov problem je, da ga v SLO nihče ne more naučiti nič novega in je vezan zgolj na tekmovanja in svoje tuje pomočnike ter na svoja poizvedovanja in preizkušanja.

Želeti je, da se nam v naslednjem letu ali dveh pridruži še kak nadebuden pilot, željan dokazovanja in tekmovanja z najboljšimi piloti srednje Evrope. Za to pa bo treba veliko dela in vztrajnosti ter še kar nekaj domačih tekmovanj in skupnih treningov. Tako se nam je tokrat pridružil mladi Nik, ki je neverjetno zagnan in talentiran mladi pilot. Želim mu vse najboljše na njegovi poti!