Srečanje s tekmo smo tokrat organizirali kar nekateri od zainteresiranih pilotov, saj ni bilo znanega prireditelja. Letališče nam je za ta dan odstopil Kranjski aeroklub. Vse skupaj je potekalo ob prijetnem druženju in na neformalen način.

Za samo tekmo so se prijavili sledeči piloti:

F3A FAI P15:

1. Timotej Mencin , BULDOG Elektro, Hacker Q60-7M, 10s Gens Ace 5300, SPIN99, propeler PT21x14

2. Marko Mencin , BULDOG Elektro, Hacker Q60-7M, 10s Gens Ace 5300, SPIN99, propeler PT21x14

3. Alan Goljevšček , BULLDOG Elektro, AXI 5325/24, 10s Gens Ace 5300, SPIN99, propeler AXI 20x13

4. Uroš Lenič , BULLDOG Elektro, AXI 5330/20, 10s Rhino 4900, SPIN125, propeler Mejzlik 20,5x12W

5. Klemen Hvala , MythoS 125E, Elektro, AXI 5325/24,10s GensAce 4000, SPIN77, prop APC-e 20x13

6. Sašo Šantelj , TEEN Elektro, AXI 5330/20, 10s, propeler APC-e 20x13


F3A BASIC:

1. Peter Gregorc , Hypershade 90 , pogon 20ccm DLE bencin

2. Robert Hvasti , Hypershade 90 , pogon 20ccm DLE bencin

3. David Habula , Vanquish 25, elektro, 4s GensAce 2500

4. Andrej Mlakar , BULDOG Elektro, AXI 5325/24, 10s Rhino 4900, SPIN99, propeler PT Carbon 20x13

Letelo se je v prvem turnusu na južni strani. S soncem ni bilo težav, saj v tem letnem času stoji zelo visoko, leti pa se pod njim. Še zlasti je to veljalo za vse tiste tekmovalce, ki so leteli dovolj daleč - na predpisani oddaljenosti.

Drugi in tretji turnus sta se letela prečno prek piste; Tu je bil prisoten čelni veter rahlo z desne strani in potrebno je bilo obvladovanje smeri letenja.

  BASIC:

Letenje samo tu v prvem turnusu nikomur ni delalo težav, saj je bilo vreme tako rekoč idealno. Kasneje se je to s spremembo smeri letenja spremenilo, ko se je pojavil čelni veter.

Andrej Mlakar je imel s svojim Buldogom in ustrezno opremo veliko prednost, vendar se je videlo, da nima na svojem letališču prave primerjave, saj se edini ukvarja s tem letenjem. Predvsem so bile za boljši vtis in ocene figure in letalni prostor premajhni in bile so težave z lovljenjem sredinskih figur. Sicer je bilo letenje obvladovano. V  drugem in tretjem turnusu je bilo potem z delno korekturo prostora in velikosti bistveno bolje in na koncu se je veselil 1. mesta.

David Habula je s svojim malim Vanquishem, daleč najmanjšim modelom na tekmi, prikazal zelo veliko! Njegovo letenje je bilo izpiljeno in prostorsko in geometrijsko dodelano. Zasluženo je zmagal prvi turnus, nato pa bil tesno za Mlakarjem. Z večjim in stabilnejšim modelom bi po mojem videnju dosegel zmago. Lahko rečem, da ga je bilo prav veselje gledati, zlasti pa stopnjevanje kvalitete letenja iz turnusa v turnus.

Peter Gregorc in Robert Hvasti sta nastopila z modeloma Hypershade 90. Njun glavni problem sta prešibka motorja (DLE20), ki enostavno nista dorasla nalogi. Tako je bilo njuno letenje stalna borba za izpeljavo zadnjega dela figure v vertikalah in v tej fazi sta izgubljala točke. Poleg tega imata modela (ugotovljeno kasneje) tudi še nekaj težav z vodenjem, nastavitvami ipd.



FAI P15:

Tudi tokrat je bila udeležba za tekme zadnjih nekaj let standardnih 6 tekmovalcev. Pograšali smo sicer stalnega Igorja Makovca in občasnega Roberta Logarja. Uroš Lenič je tokrat uspešno nastopil in se boril do zadnjega leta za drugo mesto.

Pri rezultatih so odločilno vlogo igrale ničle, dosojene zaradi slabo izvedenih premetov in svedrov. Te figure imajo namreč visoke težavnostne faktorje 4 in 5 in izguba je lahko znašala tudi prek 100 točk za eno figuro.

Alan Goljevšček je odletel vse tri turnuse brez večjih napak in bil razred zase, kar se vidi tudi po rezultatih.

Timotej je v prvo odletel sicer dobro, vendar potem povsem zgešil kovit. Tu je zgubil vsaj 100 točk in na koncu je bil rezultat ustrezno nizek. V naslednjih dveh turnusih je bilo potem letenje brez takšnih napak in iz leta v let boljše. Na koncu je klub slabemu prvemu letu uspel osvojiti drugo mesto. Omeniti je treba, da je Timotej z Buldogom nabral pred tekmo le nekaj letov, saj ima sedaj maturo.

Uroš Lenič je začel trenirati le nekaj dni pred tekmo in je nabral morda kakih 10 letov. Mojster kot je, je na tekmi iz leta v let napredoval in se boril tudi za drugo mesto. Bil je blizu in le eno ali dve prinašanji modela zaradi bočnega vetra, ki ju ni uspel kompenzirati, sta mu to preprečili.

Jaz sem letel v povprečju dobro in v prvem turnusu naredil  največjo napako v slabem vzponu in dvojnem protismernem valjčku. V drugem in tretjem letu mi ni uspelo narediti dobrih negatvnih premetov (na treningu je šlo brez problemov!!) in posledično je šlo vsakič po zlu kakih 60 točk. Sicer sem bil z letenjem zadovoljen.

Klemen Hvala je kljub pomanjkanju treninga v zadnjih 14 dneh odletel zelo dobro. Imel pa je prav tako težave pri premetih, kar ga je stalo veliko točk. Sicer je letel zelo dobro in njegov napredek je razveseljiv. Zagotovo bo na naslednji tekmi nevaren nasprotnik za sredino lestvice.

Sašo Šantelj je pred tekmo odletel le nekaj letov in se prijavil zadnji hip. Prav videlo se je, kako odličen pilot je, saj je zelo napredoval iz leta v let in na koncu je bila razlika do 5. mesta manj kot 1 točka! Ima pa tudi hendikep, ker je njegov model opremljen s 3D repom in njegov krmilnik nima F3A zavore.

 

Več o podrobnih rezultatih, ki jih je z vrhunskim programom in v povezavi z medmrežjem On-line obdeloval in pripravljal Janez Mesec, pa tule: http://www.jany.si/f3calc/f3a-kranj/2014/

1. Andrej Mlakar

2. David Habula

3. Peter Gregorc

1. Alan Goljevšček

2. Timotej Mencin

3. Uroš Lenič

Lahko bi rekli, da nismo videli veliko novega (razen novega Hypershade 90 Roberta Hvastija). Tehnika FAI pilotov je znana in nespremenjena od lanskega leta. Buldogi imajo sedaj razen Leničevega vsi Canaliserje, kar omogoča počasnejše in stabilnejše letenje.

Hypershade-ja Roberta Hvastija in Petra Gregorca sta z močjo podhranjena in imata še nekaj drugih manjših pomanjkljivosti, ki se pa dajo hitro urediti. Oba modela je po tekmi testiral Alan Goljevšček in podal diagnoze,na podlagi katerih bo sledila akcija.

Kako bo s pogonom v bodoče, bosta odločila lastnika.

David Habula bo v naslednji sezoni potreboval kak večji in resnejši model, saj je Vanquisha predvsem po znanju, pa tudi obvladovanju v smislu F3A letenja že prerasel.

Lahko rečemo, da je srečanje s tekmo uspelo. Predvsem je bilo vse enostavno organizirano in neuradno. Za število pilotov, ki v SLO prihajajo na tekme, je takšen način ta hip optimalen. Kako bo v naprej, se bo odločalo sproti po vsaki tekmi-srečanju. Da bi sceno oživili, bi potrebovali predvsem vzbuditi zanimanje še kje drugje, ne le na Barju, Kranju in pri nekaterih posameznikih. Nekako je akrobatsko letenje povsod drugje močno nazadovalo. Vsaj tisto, ki se osmišljuje s kako tekmo. Da pa bi bilo še kaj aktivnosti, pa se mora najti v nekem klubu nekdo, ki bi bil pripravljen na tekmah stalno sodelovati in potegniti za seboj še koga. Namreč čakati v smislu, da se bo vendarle pojavil nekdo drug, ki bo potegnil, potem pa se mu pridružim še jaz, ne bo obrodilo sadov. Da pa bi se nabiralo znanje in kvaliteta, je zelo dobro, če sta v klubu vsaj dva, ki drug drugega podpirata, korigirata medsebojno letenje in tako napredujeta. Začetek vendarle ni tako zelo težak, kot se nekaterim zdi pri ogledu tekme (gledati je treba predvsem Basic program), le nekaj volje je treba zbrati.

Žal pa ni na tekmah prisotnih nobenih oglednikov, ki bi dajali vtis, da bomo v SLO kdaj imeli ponovno bogatejšo F3A akrobatiko. Letos sta bila na ogledu v Kranju le dva.
Nekateri mladi so nedaleč nazaj že leteli, pa potem prenehali  in izgubili željo. Trenutno imamo le enega novega od lanske jeseni, Davida Habulo, ki se medtem že pripravlja tudi za težji program.

Komentarje lahko objavljalo le registrirani uporabniki.
Če ste že registrirani, se prijavite levo zgoraj.

Če še niste registrirani, opravite hitro registracijo »

Komentiraj: