Aeroklub, kjer je bilo prizorišče, je umeščen  vzhodno od Kapfenberga ob industrijski coni. Na drugi strani ga omejuje potok in manjša, z drevjem porasla vzpetina s stavbo na vrhu. V ozadju so obrasli hribi.

Dostop z juga je enostaven; po avtocesti do izvoza Kapfenberg, prvo križišče desno, pa v naslednjem levo in še enkrat levo, skozi podvoz, in že smo tam.

Organizator je postavil nekaj velikih šotorov za hrambo modelov, za trgovce, za prireditelje in za kulinarične namene ter bankete. Poskrbljeno je bilo celo za igrala za otroke,kar pa se je izkazalo za skorajda moteče.

Za vsako prijavljeno državo so lahko tekmovali trije tekmovalci, lahko pa tudi eden ali dva. Letošnja udeležba je bila velika, prvič so nastopili Madžari, in to s popolno ekipo, prvič popolni so bili tudi Grki, Turki in Bolgari. Začuda pa tokrat ni bilo sicer standardno prisotnih Poljakov.

Tako smo lahko gledali letenje tekmovalcev iz sledečih držav: Portugalske, Španije, Francije, Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Irske, Lichtensteina, Nemčije, Finske, Danske, Norveške, Rusije, Ukrajine, Češke, Avstrije, Švice, Madžarske, Italije, Cipra, Grčije, Izraela, Turčije, SanMarina in Bolgarije.

Žal ni bilo nekaterih odličnih posameznikov, najprej Rolanda Matta, ki bi bil več kot resen konkurent za naslov, pa Bernda Beschornerja, ki je najboljši Nemški pilot in je znal ugnati že tudi Mayerja in Silvestrija, pa drugouvrščenega s svetovnega prvenstva, Benoita PLR-ja.

Letos je nastopilo kar nekaj mladih, odličnih posameznikov, recimo Stefan Kaiser (Lichtenstein), Marco Mazzuchelli (Italija), Robin Trump (Nemčija).

Glede na kvaliteto je bilo pričakovati uvrstitev v polfinale za vse Avstrijce, Nemce, Italijane, Francoze, pa morda še Lichtenstein. Iz ostalih v F3A razvitih držav (Nizozemska, Švica; Češka, Rusija, Španija, Velika Britanija), pa je bilo pričakovati po enega ali dva tekmovalca.
Tekmovanje je potekalo 4 dni, od nedelje do srede, letelo pa se je predtekmovalni program, ki ga letimo tudi pri nas, namreč P11.
Žal je vreme kar precej nagajalo, bilo je skorajda več dežja kot vedrega vremena, tudi veter in hlad nista izostala. Občasno so nagajali močni termični udari in nekateri so imeli precej smole. Bilo je posledično tudi nekaj odpovedi tehnike, predvsem elektro občutljivih komponent (Gerhard Mayr). K sreči ni prišlo do strmoglavljenj.
Letenje sta ocenjevali dve ekipi po 5 sodnikov, pred vsako ekipo so vsi tekmovalci leteli po 2x. Najboljši 3 poleti pa so šteli za posamezno in tudi morebitno ekipno uvrstitev.

Rezultati potrjujejo pričakovanja pred prvenstvom. Prvih 23 tekmovalcev se je uvrstilo v petkov polfinale.

V polfinalu sta bila odletena dva turnusa programa F11. Vreme je bilo zjutraj oblačno in bilo je nekaj kapelj, nato pa se je izboljšalo. Vetra je bilo malo in razmere so bile za večino precej enake. Predvsem je postalo zanimivo tkmovanje med tistimi najboljšimi (CPLR, Sylvestri, Mayr). Ti trije so s svojim letenjem nekako odstopali. Sylvestri je pokazal, da bo v finalu trd nasprotnik Le Rouxu. Takoj za temi tremi je vladal boj med mladimi in starejšimi udeleženci za mesta tik pod vrhom. Mladi Stefan Kaiser je že na SP na Portugalskem s svojim 12. mestom opozoril nase, tokrat pa se je vrhu povsem približal. Iz ozadja pa je vse bližje prihajal rosno mladi Italijan Mazzuchelli Marco, ki je z letenjem težkega F programa še napredoval.

Za skupni rezultat v polfinalu sta štela najboljši rezultat iz predtekmovanja (P11) in boljši rezultat iz polfinala (F11). Vrstni red po polfinalu se je zamenjal na vrhu in pa od 5 mesta naprej.

Kazalo je, da sta pretendenta za naslov le CPLR in vse boljši Sylvestri, ki je v polfinalu vrgel rokavico prvemu. Mayr je letel sicer zelo solidno in bil v prvem turnusu celo najboljši, vendar se je vseskozi zdelo, da nima dovolj moči za končno zmago.

Vreme je bilo zjutraj oblačno in s posameznimi deževnimi kapljami, pa z zelo malo vetra. Tekmovanje se je začelo že ob 7h z warm-up leti, in je potekalo tekoče do poldneva, ko je bilo zaradi dežja prekinjeno za kakih 20 minut.

Boj za zmago je bil zanimiv, še zlasti zaradi odličnega letenja Sylvestrija v polfinalu. Toda tokrat je bil CPLR v odlični dnevni formi in je 3 od 4 letov dobil. Sylvestri je sicer dobil en let, vendar je ostale tri odletel precej slabše. Težave so mu delali dinamični valjčki in tudi konstantna hitrost. Mayr je vseskozi letel konstantno dobro, ni pa imel dovolj moči in kvalitete za sam vrh. Kljub temu je bil na koncu z 2. mestom videti zelo zadovoljen, simpatični CPLR pa je dobesedno sijal.

Stefan Kaiser (17 let) je suvereno osvojil 4. mesto, tudi tokrat je letel zelo konstantno in dobro.

Boj za razvrstitev od 5-10 mesta je bil prav tako zanimiv. Sicer odlični  Avstrijec Markus Zeiner očitno ni imel svojega dne, saj je delal vse preveč napak in na koncu pristal pri dnu, Tudi Patrick Drack, ki je v povprečju sicer letel odlično, je naredil le preveč napak in ni mogel obdržati visoke uvrstitve iz polfinala. Rombaut, Danksagmueller  in W. Matt so odleteli rutinirano po svojih možnostih. Drugače pa je bilo z mladim Mazzuchellijem (15 let), ki je svoj nivo letenja še dvignil in odletel kot pravi profesionalec in se na koncu veselil 5. mesta.

 

MODELI: Prisotna je bila pisana paleta modelov vseh večjih firm (OXAI, MTL, CA-model, DELRO, SEBART; KRILL...) Novost je bil JUPITER(Delro), pa ANGELS SHADOW EVO, pa novi SPARK EVO(Krill). Od samogradenj je izrazito odstopal novi TOXILEN (Mayr). Precej je bilo tudi dvokrilcev, zlasti AMETHIST(OXAI), ki je bil v finalu zastopan 3x, ter MissWind-S. Novost prejšnjega leta-dvodelna smer z razpiranjem, se ni prijela, obdržala pa se je oblika trobente na zadnjem robu, ki je preverjeno učinkovita.

POGON: Značilnost je tu izumiranje klasičnega 2T pogona. Očitno se bodo ohranili še nekaj časa zgolj 4T motorji, zlasti Yamade.

Pri elektromotorjih je uporabljenih nekaj novosti. Tako smo videli predvsem AXI-je v izvedbi 5325/24 -F3A in pa nove Hackerjeve outrunerje Q-80, ki jih zelo hvalijo in naj bi v bodočnosti prevzeli primat reduktorskim C50. Njihova glavna odlika je velik moment in visok izkoristek v širokem območju obremenitev pri hkrati različnih propelerjih. Motor si je bilo možno ogledati na razstavi in v vgrajenem stanju. Obstaja tudi izvedba Q-60, ki je zelo podobna po velikosti in vgradnji Plettenbergovemu Xtra 30-10 EVO motorju.

Pri Gerhardu Mayr-ju v Toxilenu pa svoje delo opravlja najnovejši  Plettenbergov motor inrunner ADVANCE 30-10 s propelerjem 22x12.

Motor sicer še ni v serijski proizvodnji.

Ogledali smo si lahko tudi Counterotating pogon v jermenski izvedbi(na sliki)

Vse več se uporablja krmilnike JETI SPIN 125 in Masterspin 125.

RC VODENJE:  Sistemi na 35MHz so bili zelo redki in bodo v kratkem "izumrli". Vodilno vlogo ima FUTABA z napravo 14MZ, Graupnerjeve naprave so opremljene predvsem s sistemom JETI DUPLEX, nekaj tudi s SPEKTRUMOM.

Močno se povečuje uporaba natančnih in hitrih BLS servomehanizmov.

Italija je uspela predvsem po zaslugi svojega mladega Mazzuchellija za točko osvojiti ekipno zlato. Razočaranje pa so Nemci, ki smo jih navajeni videti višje.

Komentarje lahko objavljalo le registrirani uporabniki.
Če ste že registrirani, se prijavite levo zgoraj.

Če še niste registrirani, opravite hitro registracijo »

Komentiraj: